...

BLOG: Da se, če se hoče 2.0


Pred štirimi leti se je skupina mladih angažiranih goriških deklet in fantov, ki se je zbrala okrog podjetnika in družbenega aktivista Luke Manojlovića, odločila, da je treba Goriški ponuditi jasno razvojno strategijo in jo s tem prebuditi iz obdobja stagnacije, slabe komunikacije in nenačrtovanega čakanja na boljše čase. Že tedaj smo z doseženimi štirimi mandati v mestnem svetu in prebojem županskega kandidata v drugi krog pokazali, da so ljudje naše gibanje prepoznali kot resno alternativo tedanji oblasti.

Goriška.si je ves mandat, čeprav v opoziciji, delala v skladu s svojimi vrednotami in nazori, bila konstruktivna, a kritična, hkrati pa pripravljena na dialog, ki je segal onkraj ustaljenih političnih polov. V letošnje leto smo vstopili s trdno namero in vero, da je tokrat čas, da zmagamo. Čas za NOVO Gorico. Za NOVO Goriško. Pri čemer NOVO ne pomeni s čarobnim prahom posuto in že jutri zlato bleščečo, temveč predvsem NOVO v načinu dela in vodenja. NOVO v komunikaciji z ljudmi, tako prebivalci kot zaposlenimi v občinskih službah, NOVO v razmisleku o prihodnosti, v načrtovanju, v viziji in načrtih.

V zadnjih dveh letih se je Goriški.si pridružilo še več sposobnih in zagnanih ljudi različnih poklicnih profilov, ki so jih dosežki in podoba gibanja spodbudili k temu, da se družbeno aktivirajo in dejavno prispevajo k razvoju mesta in regije. V zadnjem letu je ekipa v svojem prostem času trdo delala za en cilj. In ga dosegla. Dr. Klemen Miklavič, vodja naše svetniške skupine v minulem mandatu, je bil 2. decembra izvoljen za župana Mestne občine Nova Gorica, svetniška skupina predstavnikov Goriške.si pa je postala največja v novogoriškem mestnem svetu.

In če kdo še vedno ne verjame, da se res da, če se res hoče, lahko pogleda tudi onkraj meja MONG. Da s tem rekom ni šale, so potrdili tudi naši prijatelji, predstavniki sorodnih, »progresivnih« list, ki so se na pobudo Goriške.si v Novi Gorici zbrali konec oktobra. Prav vsi med njimi, razen Andree Picca iz italijanske Gorice, kjer ni bilo volitev, so postali novi župani v svojih občinah. Hvala za sodelovanje in odprtost in iskrene čestitke prijateljem Marku Funklu v zasavskem Hrastniku, Tinetu Radinji v Škofji Loki, Gašperju Uršiču v bližnjem Cerknem, in Tariku Žigonu v sosednjih Renčah-Vogrskem ter njihovim ekipam.

Ob oktobrskem druženju sorodnih gibanj na Mostovni, ki smo ga preroško poimenovali »Lokalno bo postalo globalno«, smo zapisali: „Krepi se upanje, da gre za novo obliko demokratične mobilizacije ljudi pri urejanju javnih zadev in upravljanju z lokalno skupnostjo. Vsi želimo zaustaviti trend siromašenja naših občin, zagotoviti navdihujoče okolje za vračanje izobraženega kadra in preprečiti izseljevanje. Družbeni in gospodarski razvoj utemeljujemo na strateškem razmisleku, znanju, izkušnjah in lokalnih potencialih - predvsem na ustvarjalnih ljudeh ter bogati tehniški, kulturni in naravni dediščini. Vsa gibanja, pobude in društva, ki se v naši pobudi prepoznajo, vabimo, da se nam pridružijo!“

Ob vsem tem in preden zavihamo rokave in se lotimo pravega dela na konstitutivni seji Mestnega sveta, ki bo 20. 12. 2018, in ko bodo novoizvoljeni župan in svetniki prevzeli svoje mandate, si dovolimo še trenutek zadovoljstva in ponosa ob doseženem uspehu, ki ga pričara misel Luke Lisjaka Gabrijelčiča v sobotnem Delu: „Pri tem je še bolj zanimivo, da to dejstvo (da je povprečna starost svetnikov je 33 let, nihče od izvoljenih v času osamosvojitve še ni bil polnoleten, večina je v politično življenje vstopila šele v obdobju po gospodarski krizi… op. a.) sploh ni bilo v ospredju kampanje. Zmagovita ekipa si uspeha ni priborila niti s parazitiranjem na retoriki novih obrazov, niti s ceneno demagogijo, proizvodnjo lažnih novic ali navezo z vplivnimi krogi, ki bi se jim zamerila dosedanja garnitura. Njihov uspeh je temeljil na spretni promociji svetniškega dela prek spletnih omrežij in vzpostavitvi decentralizirane mreže na lokalni ravni, ki povezuje politično dejavne mlade posameznike iz različnih sfer javnega, kulturnega in podjetniškega življenja.“

Sara Vodopivec