...

„Cepljenje je odgovorno ravnanje, s katerim zaščitimo sebe in svoje bližnje!"

Zakorakali smo že v hladnejše jesenske mesece. Število okužb dihal je že v porastu, v kratkem pa pričakujemo tudi začetek širjenja sezonske gripe. O gripi in o pomenu cepljenja proti tej infekcijski bolezni je na naša vprašanja odgovarjala asist. dr. Lea Papst, dr. med., specialistka infektologinja z Infekcijske klinike UKC Ljubljana.

Kakšna bolezen je gripa?
Gripa je akutna vročinska bolezen dihal, ki se širi s človeka na človeka in jo povzročajo virusi influence. Pojavlja se sezonsko, na severni hemisferi vsako leto od novembra do aprila. Znaki in simptomi okužbe z virusom gripe so vročina, slabo počutje in utrujenost, suh kašelj, bolečine v mišicah in sklepih, nahod, bolečine v žrelu in glavobol. Pri otrocih so pogosto pridružene tudi težave s strani prebavil, kot so driska in bolečine v trebuhu. Bolezen praviloma izzveni v 5 do 7 dneh od začetka simptomov, slabo počutje in kašelj pa lahko vztrajata še nekaj tednov. Najpogosteje je potrebno samo simptomatsko zdravljenje (počitek, uživanje dovolj tekočin, jemanje zdravil za zniževanje telesne temperature in zdravil proti bolečinam), zlasti pri bolnikih z dejavniki tveganja pa lahko gripa poteka v hujši obliki, potrebna je hospitalizacija, včasih tudi zdravljenje na oddelku za intenzivno terapijo. Najpogostejši zapleti gripe so pljučnica in poslabšanje kroničnih bolezni, lahko pa pride tudi do prizadetosti osrednjega živčevja, srca ali mišic. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto zaradi hujšega poteka gripe zboli 3-5 milijonov ljudi, 290.000-650.000 ljudi pa naj bi vsako leto umrlo zaradi dihalne odpovedi, ki je posledica gripe ali njenih zapletov.

Zakaj medicinska stroka priporoča cepljenje proti sezonski gripi?
Cepljenje proti gripi je najbolj pomemben javnozdravstveni ukrep za preprečevanje gripe. Cepivo nas pred okužbo sicer ne zaščiti vedno, so pa številne raziskave pokazale, da pri cepljenih posameznikih bolezen poteka v blažji obliki, z manjšim številom hospitalizacij, manj zapleti in manjšo verjetnostjo smrtnega izida, zlasti pri ogroženih skupinah. Zaščita po cepljenju je kratkotrajna, zato je cepljenje potrebno vsako leto. Najpogostejša stranska učinka sta bolečina in rdečina na mestu cepljenja, občasno vročina in utrujenost, alergijske reakcije so redke.

Katere skupine prebivalstva so še posebej ogrožene za težji potek gripe?
Najbolj ogrožene skupine za težji potek gripe so otroci, mlajši od 2 let, starostniki (65 let in več), osebe s kroničnimi boleznimi (kronične bolezni pljuč, srčno-žilne bolezni, bolezni jeter, ledvic, krvi, sladkorna bolezen, nevrološke okvare), osebe z okvarjeno imunostjo, nosečnice in porodnice (do 14 dni po porodu) ter debele osebe (indeks telesne mase ≥ 40).

Kolikšen delež prebivalstva se v Sloveniji vsako leto cepi proti gripi in kam nas ta delež uvršča glede na evropsko povprečje?
V sezoni 2018/2019 se je proti gripi cepilo 4,5 %, v sezoni 2017/2018 pa 4,1 % slovenskega prebivalstva, kar nas uvršča v sam rep med državami Evropske unije. V Sloveniji se je proti gripi v sezoni 2018/2019 cepilo 12,9 %, v sezoni 2017/2018 pa 11,7 % starostnikov (65 let in več). Zaželjene ciljne vrednosti precepljenosti 75 % starostnikov v sezoni 2017/2018 sicer ni dosegla nobena članica Evropske unije, so se pa tej vrednosti najbolj približali Združeno kraljestvo, Nizozemska in Irska.

Kaj bi kot infektologinja svetovali nekomu, ki skrbi za svoje zdravje, za cepljenje proti gripi pa še okleva?
Cepljenje proti gripi se je izkazalo za varen in učinkovit način zaščite proti gripi. Kljub temu da cepivo pred okužbo ne zaščiti vseh cepljenih oseb, pa pomembno zmanjša pogostost zapletov, število hospitalizacij in smrtnost zaradi gripe. Zlasti bi cepljenje priporočila zdravstvenim delavcem ter osebam z dejavniki tveganja za težji potek gripe, za katere je cepljenje brezplačno. Gre za odgovorno ravnanje, s katerim zaščitimo sebe in svoje bližnje.

Avtor intervjuja: Gabrijel Fišer