...

Milan Milanović, dr. med.: »Mladina potrebuje ventile za sproščanje svoje energije!«

O boleznih odvisnosti na Goriškem sem se v sproščenem klepetu pogovarjal z Milanom Milanovićem, zdravnikom specialistom družinske medicine, ki se že več kot 15 let ukvarja z odvisniki in deluje v Ambulanti za odvisnosti v okviru Zdravstvenega doma Nova Gorica. V pogovoru je nastalo nekaj zanimivih zaključkov, ki jih podajam v spodnjem zapisu.

V nasprotju s splošnim prepričanjem je na kurativni ravni za odvisnike na Goriškem razmeroma dobro poskrbljeno. V ambulanti, ki pokriva celotno Severno Primorsko in del Krasa do Sežane, vodijo več kot 200 odvisnikov od heroina ter še enkrat toliko odvisnikov od drugih substanc in nekemičnih odvisnikov. Ambulanto plačuje država in izvaja vse z zakonom predpisane storitve ter celo nekatere nadstandardne. Možnost obravnave v njej imajo vsi odvisniki z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, deluje pa od ponedeljka do petka v jutranjem in popoldanskem času.

Milan pove, da je v nasprotju s splošnim prepričanjem populacija odvisnikov zelo heterogena. Najdemo vse skupine ljudi, od tistih z družbenega dna do tistih, ki so redno zaposleni in imajo celo otroke, za katere sami skrbijo. Odvisniki so specifična populacija, ki bodo prišli, če jim nekaj daš. Pogovor ali psihoterapija v ambulanto ne bi privabila veliko ljudi, nadomestna venozna terapija ali pomirjevala pač. Osnovna ideja obravnave v ambulanti je zato t.i. princip zmanjševanja škode (harm reduction), pri kateri heroin nadomestimo z metadonom ali buprenorfinom, s čimer ne odpravimo odvisnosti, ublažimo pa njeno socialno breme. Delež tistih, ki se odvadijo metadona, pa je žal zelo nizek in se giblje okrog 1 %.

Pri boju proti boleznim odvisnosti v nekem okolju pa igrata veliko vlogo tudi vzgoja, preventiva in primerna mladinska politika. Milan, ki prihaja iz Srbije in se je v Novo Gorico preselil po končanem študiju, je tu precej kritičen. Prepričan je, da mladina, ki odrašča, potrebuje ventile, skozi katere bo sproščala svojo energijo. Šola, šport in kulturna udejstvovanja tu ne zadoščajo, potrebni so lokali za mlade in prostori, kjer se bo mladež lahko zabavala in družila, namesto da ob koncih tedna večere preživlja v brezdelju na klopcah v parkih ter na javnih stopniščih in je tako možnost, da pride v stik z drogo, večja.

Poleg zabave pa je potrebno mladini po končanem šolanju zagotoviti tudi osnovne pogoje za obstoj, torej zlasti stanovanje in zaposlitev, obenem pa morata biti mesto in regija privlačna in dovolj atraktivna, da bosta spodbujala priseljevanje in ustvarjanje delovnih mest. Prav tu pa morata občinska uprava in zdravstvo ravnati z roko v roki. Le z ustrezno mladinsko in socialno politiko ter z usklajenim delovanjem zdravstvenih in socialnih ustanov v regiji bodo družbeni kazalniki ugodnejši, s tem pa bodo ustvarjeni pogoji za to, da bi se čim manj mladih začelo drogirati.

V mestu, znanem po igralništvu, so poseben problem tudi nekemične odvisnosti, nekoč predvsem odvisnost od iger na srečo, danes pa tudi od interneta, pametnih telefonov in socialnih omrežij. Ocene, koliko je nekemičnih odvisnikov v Mestni občini Nova Gorica, so težavne, ker le malokateri od njih poišče pomoč. Vsekakor pa so nekemične odvisnosti vse večji problem sodobne družbe in naša regija pri tem ni nobena izjema. Tu bi morala imeti veliko vlogo vzgoja v družini ter zadržanost pri pretirani uporabi pametnih telefonov in svetovnega spleta v obdobju odraščanja. Tudi v šolah bi morali imeti zadostno število ur, posvečenih tej problematiki.

Na koncu sva z Milanom spregovorila še o marihuani in o vprašanju legalizacije le-te v medicinske namene. Zanimivo je, da mnogi odvisniki, ki jo kadijo že vrsto let, opažajo, da je „trava“, ki je trenutno na tržišču, močnejša in večkrat povzroči halucinacije in psihotične reakcije kot nekoč. Zato je medicinska stroka do konoplje zadržana in svari pred pretirano liberalizacijo uporabe le-te.

Omamljanje, beg od realnosti in odvisnosti od opojnih substanc so, kakor nas uči zgodovina, stare kot človeštvo in jih nikoli ne bo moč popolnoma izkoreniniti. Kljub temu pa moramo kot družba storiti vse, da bo odvisnikov čim manj; za tiste, ki pa so kljub vsemu padli v to spiralo, pa moramo poskrbeti kvalitetno ter na dostojen in človeški način.

Gabrijel Fišer