Na povabilo Goriške.si se je v dvorani gledališke gimnazije 18. 10. zgodila Nazieuropa - monodrama o vojni, miru ter sovraštvih med narodi v 20. in 21. stoletju. Avtor Beppe Casales si jo je zamislil kot spektakel, ki vzporedno riše dve zgodbi: skozi očetovo osebno pismo hčerki hkrati spominja in opominja, da bi v 21. stoletju nestrpnosti in sovraštva morali pustiti za seboj. Ob stoletnici konca prve svetovne vojne in ob še živečih pričah grozot druge svetovne vojne se želi zoperstaviti brezbrižnosti in razmahu novih nacionalizmov 21. stoletja.
Beppe Casales se ukvarja z gledališčem od leta 1998. Posveča se predvsem pripovednemu gledališču, ulični zvrsti, ki se je v Italiji razmahnila v drugi polovici 80-ih let 20. stoletja in v ospredje postavlja monolog in enega igralca, ki je hkrati avtor in pripovedovalec zgodbe. Tematika pripovednega gledališča je velikokrat družbeno angažirana, kar velja tudi za Casalesova dela.V Goriški.si smo z velikim zadovoljstvom in častjo sprejeli povabilo k soorganizaciji današnjega dogodka.
Predstava nosi močno in pretresljivo sporočilo: kljub zgodovinskim dejstvom in pomnikom, ki nas opozarjajo na nestrpnost, rasizem in sovraštvo, se v zadnjem času dogaja prav to, in to na vse bolj neposreden in odkrit način. Glavne žrtve takšnih političnih teženj pa so predvsem revni, bolni, imigranti in ostale ranljive družbene skupine.
Tukaj smo, da povzdignemo glas proti krivicam, ki se dogajajo v svetu. Ljudje, ki niso imeli možnosti odrasti v okolju, v katerem bi lahko izkoristili svoje potenciale in živeli človeka vredno življenje, brez sramu oblastnikov tonejo v morjih ali ostajajo za žičnatimi pregradami na mejah navidezno obljubljenih dežel.
Goriška.si ni nikoli pozabila na ranljive in obrobne družbene skupine; med drugim smo organizirali brezplačen tečaj slovenskega jezika za mlade matere priseljenke, sodelovali pri ustanovitvi novogoriške pro bono ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja in zbirali šolske potrebščine in računalnike za otroke iz socialno ogroženih družin. Aktivirali smo se tudi med nedavno begunsko krizo v predoru Bombi in zagotovili hrano in oblačila.
Prepričani smo, da takšne prireditve ne smemo povezovati ne s svetovnonazorskimi in ne verskimi prepričanji. Gre preprosto za človečnost, ki je v današnjem času prepogosto pozabljena.
