Ker je spolno nasilje pri nas še vedno zrelativizirano in sprevrženo v »Sama si je kriva, kaj pa hodi tako oblečena!«, »Saj ni vedela, da je živa! Naj bo hvaležna, da jo je kdo sploh hotel!«, »V očeh sem ji razbral, da me hoče!« … Resno? A to, da te malo lepše pogledam in sem s tabo prijazna, pomeni, da te vabim v svoje telo? To, da sem si oblekla oprijeto obleko pomeni, da sem na razpolago? Samo »JA« pomeni »JA«! In »JA« ni moja obleka, moja prijaznost, moja opitost, moj pogled – to so moje pravice. In pravica do jasno izražene odločitve in zagotovljena nedotakljivost mojega telesa morata biti zakon! Ker če me omamiš, ne morem reči »NE«, ker če me (u)strašiš, ne morem reči »NE«, ker če me prisiliš s klofuto, ne morem reči »NE«. Ker če me psihično uničiš, ne morem reči »NE«. Zato samo »JA« pomeni »JA«!
Če je človek dorasel spolnemu življenju in če je zares zrel, se zaveda svoje odgovornosti do drugega in ve, kdaj je človek nasproti za, zagotovo pa mu je jasno, kdaj človek nasproti ni za. V idealnem svetu je tako. Le en korak stran pa je realnost, ki je veliko manj prijazna. Vprašaj sodelavko, kolikokrat se je počutila spolno napadena. Misliš, da je njena zadnjica lepa za to, da jo ti grabiš? Misliš, da je z obljubljenim napredovanjem njeno telo kar tvoje? Da lahko prodajaš sanje za košček njene kože? Ne. Ustrahovanje, siljenje preko raznih psiholoških iger in postavljanje osebe pred zid ali v zaprto sobo niso predigra, ampak nasilje. Zato je skrajni čas, da bo tudi v zakonu jasno, da samo »JA« pomeni »JA«!
Da ne bomo več brali podobnih naslovov: »Koper: oproščen posilstva, ker je silo uporabil šele, ko se je žrtev zbudila«, »Oproščen posilstva, ker je žrtev na začetku spolnega napada spala«, »Pregon spolnega nasilja: Speča žrtev ni rekla ja«.
Pridružimo se akciji Inštituta 8. marec, ki zahteva redefinicijo kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja. Prvi korak je definicija, kaj posilstvo sploh je, saj gre očitno za neznanko. Zastarelo in nesprejemljivo. Akcija #jaztudi še danes odkriva kruta pričevanja, ki so prevečkrat zreducirana na »sama si je kriva«. Danes si si sama kriva ti, jutri bom na tvojem mestu jaz. In bom ostala tiho prav zato, ker bo postala žrtev storilec in jaz tista, ki mu uničuje ugled in družino. Dvakratno kriva. S tono občutkov krivde in uničenim življenjem. Si res želimo takšno družbo? Za naše hčere? Vnukinje?
Samo skupaj lahko kaj spremenimo – prvi korak je, da zberemo vsaj 5.000 podpisov podpore predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika na področju posilstva in spolnega nasilja. Trenutno je kot posilstvo spoznano le dejanje, kjer je jasno izražen upor žrtve. Če ta spi, je omamljena ali v nezavesti, ne gre za posilstvo, saj se oseba ni upirala. In ne samo to: posiljevalec mora pri svojem dejanju posilstva uporabljati dovoljšno silo – če je ni, so tudi njeni »ne, ne, ne« irelevantni. Lahko bi se bolj odločno uprla! Sama si je kriva! Resno? Se ni za čuditi, da ostajajo številni spolni delikti skriti nekje v podzavesti zlorabljenih deklet. Zdi se, da sodni sistem ščiti storilce in ne žrtev. Zato moramo to spremeniti.
Nihče ne sme posegati v našo telesno in osebno celovitost brez naše osebne in svobodne privolitve – naj bo to jasno. In to lahko dosežemo samo z uzakonjeno maksimo »samo »JA« pomeni »JA«. In naj vas ne skrbi – spolni odnosi ne bodo prepovedani in dvorjenje ženskam ne bo prekršek. Saj vemo, kdaj je oseba nasproti nas za in kdaj reče »ja«. Ne zreducirajmo velikega problema na problem: »zdaj žensk še pogledati ne bomo smeli več«. Ne, ni res. S pogledom žensko spraviti v nelagoden položaj je nekaj drugega kot žensko lepo pogledati. In ženska to ve. Če se bojiš maksime »samo »JA« pomeni »JA« se bojiš samega sebe. Razmisli.
In čimprej oddaj svoj podpis za lepšo družbo. Kjer bo samo »JA« pomenil »JA«.
Več o pomenu akcije si preberite samojapomenija.si
Zapisala: Tina Krog
