»Odgovornost ljudi za zaščito živali kot čutečih živih bitij« je zapisana v Zakonu o zaščiti živali. Čutečih živih bitij. Da so živali čuteča bitja in ne stvari, pa jim je zakon priznal šele letos. Težko verjetno? Niti ne. Če se ozremo naokrog, morda samo do »tistega soseda tam spodaj«, bomo videli, da je žival za marsikoga še vedno stvar. Lastnina. Lajajoči varuh hiše. Lovilka miši. Mesodajalec. Prelep krzneni modni dodatek. Psi so še vedno na kratki verigi, z ovratnico zaraščeno s kožo. Polni bolh in drugih zajedavcev. Mačke se še vedno nenadzirano razmnožujejo in mladiči še vedno umirajo utopljeni v rekah. Krave so še vedno zaprte v temnih hlevih, toplo postlanih s kravjimi iztrebki. Na kratki verigi. Tam so, da dajo mleko. Da postanejo meso. Čeprav daje tem čutečim živim bitjem zakon pravico, da se zanje nekdo bori, so krivice tudi pri nas še vedno del vsakdana. Zato je na nas, da jim posodimo glas.
Februarja sem posvojila psa. Dobrih šest let je živel na goli zemlji. Privezan na trimetrsko verigo. Njegova »hiška« je bil štor, s katerim je preprečil stik z ledenimi tlemi. Niti štiri kilograme težak pes. Brez strehe nad glavo. Brez sklede za vodo. Brez hrane. Družbo so mu delale bolhe. In kak klop. Verjetno mu je kdaj pa kdaj v bližino padla kakšna čebula iz juhe ali kos starega kruha. Kar je pač ostalo. Zakaj je sploh bil na tem svetu? »Če mi ga pa noben lovec noče ustreliti!«, so bile besede »gospe«, ki ga po prijavi vseeno ni hotela predati Društvu za zaščito živali. Sedaj sedi v mojem naročju in njegova edina skrb je, da ne bom predolgo tipkala, saj bi rad šel spat. V mir. Končno na suhem. Na toplem. Pokrit z ljubeznijo ljudi, ki je prej ni poznal. A on je eden od milijontih, ki mu je uspelo pekel spremeniti v nebesa. Koliko trpečih živali je še tam zunaj?
Ker se zavedamo, da smo na pravi poti, a še daleč od cilja in da tudi v Mestni občini Nova Gorica ni vse tako, kot bi moralo biti, smo pri Goriška.si za dobrobit živali županu dr. Klemnu Miklaviču predlagali ustanovitev Komisije za zaščito živali, ki je septembra začela tudi delovati. Z osnovnim ciljem narediti živalim prijazno občino – čim prej postaviti ustrezen in kakovosten pasji park, učinkovito subvencionirati sterilizacije in kastracije, ozaveščati in izobraževati ljudi o ustrezni skrbi za domače, divje in druge živali. Poskrbeti za prostoživeče mačke in dvigniti raven delovanja pristojnega zavetišča. Skratka, komisija se bo trudila urediti vse potrebno, da bo odnos do živali vseh deležnikov tak, kot mora biti. Poskrbela bo, da bodo živali v naši občini čutila tisto, kar tudi morajo: spoštovanje. In da bodo ob tem tudi skrbniki živali začutili odgovornost, ki jim bi jo morala nalagati že vest in ne le zakon.
Ne pozabimo: živali so čuteča živa bitja. Naj občutijo le človeško dobroto in naj nam sočlovek v odnosu do njih ne bo v sramoto.
Zapisala: Tina Krog
