Migracije so bile in bodo ena od značilnosti našega časa. Na eni strani njegov izziv, na drugi pa njegova priložnost za razvoj in napredek. Dogajajo se zaradi ekonomskih vzrokov, iskanja dela, v (pre)velikem odstotku pa tudi v begu pred revščino, spopadi, napadi in vojno, v situacijah brez upanja za prihodnost. Odločitev, s katero morajo živeti do konca življenja, ljudje sprejmejo v trenutku stiske ter se podajo na izredno nevarne in za marsikoga usodne poti, brez vedenja, kam in kdaj bodo prišli ter ali jim bo tam omogočeno preživetje.
Priseljenci se v novem okolju soočijo z neznanim. Kulturo, ljudmi, bivanjem, politiko, izobraževalnim sistemom, normami in vrednotami. Znanje slovenskega jezika kot del integracijske politike je zanje pogoj za uresničevanje razvojnih priložnosti. Nujno je za razumevanje učnega gradiva, navodil, delovnih procesov, varnosti pri delu, spoznavanje možnosti izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja v Sloveniji, poti iskanja dela, kulture in delovne kulture v Sloveniji, etike, pravic iz delovnega razmerja, zdravstvenega in socialnega zavarovanja, učenje uporabe bančnih in poštnih storitev, dostopa do pravne pomoči in pravnih sredstev, ipd. Potrebno je za razumevanje soljudi, ki so del zanje novega okolja in skupnosti.
Vsako otroštvo je v procesu vključevanja upravičeno do posebne skrbi, ki obsega tudi učenje slovenskega jezika z namenom, da bo omogočen otrokov razvoj. Razumevanje in uporaba slovenskega jezika sta namreč bistvena za vključevanje v izobraževalne procese ter družabne aktivnosti z vrstniki. Z znanjem jezika otrok dostopa tudi do pouka o družbi in kulturi ter pridobitve znanj, pomembnih za njegovo aktivnost ter čez leta konkurenčnost na trgu dela, kar omogoča ekonomsko integracijo in ključne veščine vseživljenjskega učenja ter tudi samostojnega preživetja.
Migracijska politika in ukrepi za zaščito vseh tistih, ki se selijo ali bežijo, so kazalniki razvoja civilizacije, proces integracije priseljencev pa pokazatelj naše strpnosti in solidarnosti ter stanja zavesti naše družbe. So znak, da načela enakosti ne samo beremo in razumemo, ampak tudi udejanjamo. Na vseh področjih našega bivanja, do vseh tistih, ki so odrinjeni, zapostavljeni, neuki.
Zaveza za integracijo priseljencev brez vsakršnega razlikovanja pomeni tudi prepoznavo posledic priseljevanja, slabše učne uspešnosti otrok priseljencev v primerjavi z ostalimi otroki ter nepravičnosti v šolskem sistemu, ki jih lahko odpravljamo z razvojem različnih oblik podpore za vključevanje otrok.
Z zavedanjem, da gre zgolj za enega od korakov uresničevanja otrokovih pravic, je učenje slovenskega jezika za otroke priseljence in njihove starše prav gotovo temelj vključevanja v lokalno okolje. Aktivno sodelovanje vseh javnih institucij v Mestni občini Nova Gorica je potrebno, da se integracijska politika preslika na vsa področja družbenega življenja, v izobraževalne in druge programe, ki omogočajo pridobivanje novih znanj in kompetenc, zlasti pa s spodbujanjem otrok in odraslih, da se vanje vključijo. Le tako jim bomo omogočili varstvo in pomoč, da bodo lahko prevzeli svojo odgovornost in vlogo v skupnosti ter posredovali sporočilo, da so v novem okolju, ki ga tvorimo mi vsi, dobrodošli.
Zapisala: Maja Erjavec, mestna svetnica MONG, predsednica delovno operativne skupine Otroku prijazno Unicefovo mesto
